Nemško vrhovno sodišče z razsodbo tako ni ovrglo odločitve mednarodnega športnega razsodišča (CAS) v Lozani. Če bi sodišče ugodilo zahtevi nemške športnice, bi to pomenilo revolucijo sistema športne arbitraže, saj bi bili s to odločitvijo močno omajani avtonomija in nedvisnost razsojanja, ali pa celo obstoj CAS-a.
 
V Berlinu rojena športnica, po poklicu policistka, je najuspešnejša nemška hitrostna drsalka s petimi zlatimi olimpijskimi odličji, dvema srebrnima in dvema bronastima. Štiriinštiridesetletna tekmovalka je nastopila na kar šestih olimpijskih igrah (1992, 1994, 1998, 2002, 2006, 2014), OI 2010 pa je izpustila zaradi kazni, ki ji je bila dodeljena na podlagi pozitivnega krvnega vzorca na dopinškem testiranju.
 
Pechsteinova je obtožbe in kazen od samega začetka izpodbijala. Kot napisano, je namreč Mednarodno športno razsodišče (CAS) leta 2009 Pechsteinovi potrdilo dveletni suspenz, ki ga je ISU izrekla zaradi sumljive krvne slike tekmovalke. A tekmovalka je zatrjevala, da si nikoli ni pomagala s prepovedanimi substancami in dokazovala, da gre za podedovano krvno anomalijo po očetu. Tekmovalka je predložila celo raziskavo strokovnjakov, ki njene trditve potrjuje in kasneje vložila odškodninsko tožbo v višini 4,4 milijona evrov proti ISU-ju.
 
"Športniki smo očitno drugorazredni državljani. Kar sem slišala danes, zame ni sprejemljivo. Vsak begunec, ki vstopi v Nemčijo ima posebno zaščito. Mi športniki očitno ne. Počutila sem se tako, kot bi ponovno stala pred mednarodnim športnim razsodiščem v Lozani. Vedno sem močno verjela v nemško sodstvo, a zdaj je moje zaupanje popolnoma izginilo. CAS ni neodvisno razsodišče," je razočarano dejala Pechsteinova po sojenju v Karlsruheju in napovedala, da bo primer predala ustavnemu sodišču.
 
"Spet bo trajalo nekaj let, toda sem vztrajna in borila se bom do konca. Ustanovila bom sindikat športnikov" je poudarila Nemka.