Spremembe pravil OKS -  ZŠZ, aktualne zadeve iz vrhunskega športa in obravnava Nacionalnega programa športa 2014 – 2023 so bile nosilne teme prvega dne posveta. Tudi na področju še večje transparentnosti in boljše urejenosti vrhunskega športa v Sloveniji se v bližnji prihodnosti obetajo nekatere pomembne spremembe.

​Strokovna služba Odbora za vrhunski šport na OKS, na čelu z njenim direktorjem Blažem Perkom, je v nadaljevanju posveta predstavila stanje revizije »Pravil, pogojev in kriterijev za registriranje in kategoriziranje športnikov v R Sloveniji«, spregovorila o prenovljenih »Kriterijih za oblikovanje prednostne liste športnikov in trenerjev – kandidatov za zaposlovanje v državni upravi«, ki so posledica nedavno podpisanega sporazuma med OKS in ministrstvi za obrambo, finance in notranje zadeve R Slovenije, orisala metodologije za razvrščanje športnih panog v razrede za potrebe razpisov Fundacije za financiranje športnih organizacij in Letnega programa športa 2014 ter poročala o končanem razpisu za štipendije in panožnih centrih.
 
Veliko zanimanja med udeleženci dvodnevnega posveta v Zrečah je požel v.d. direktorja Direktorata za šport dr. Edvard Kolar, ki je v svojem nastopu nazorno orisal bistvene poudarke iz Nacionalnega programa športa 2014 – 2023 (NPŠ), ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport dalo v enomesečno javno razpravo pred nekaj dnevi. Predlagatelji tega temeljnega dokumenta za šport so v svojih napovedih optimistični in menijo, da bi v Sloveniji končno, po treh letih neuspešnih poskusov, vendarle uspeli zadevo spraviti skozi parlament. To naj bi se zgodilo okrog aprila prihodnjega leta. Pred nastopom dr Kolarja sta udeležence posveta nagovorila predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije dr. Janez Kocijančič in minister za izobraževanje, znanost in šport R Slovenije dr. Jernej Pikalo.
 
Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 24/00 in 31/00 – popr.), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel leta 2000, je opredeljeval usmeritve na področju športa do leta 2010. Na podlagi analize Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2000 – 2010, ocene stanja na področju športa v Republiki Sloveniji in v mednarodnem prostoru se za opredelitev načina uresničevanja javnega interesa na področju športa v Republiki Sloveniji za naslednje desetletno obdobje sprejema Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji 2014-2023. V resoluciji se, na podlagi 6. člena Zakona o športu, določajo zlasti: 
 
• izhodišča in usmeritve športa,
• vsebina in obseg posameznih pojavnih delov dejavnosti v športu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev, kot so športna vzgoja, športno rekreativna dejavnost, vrhunski šport, kakovostni šport, šport študentov in šport invalidov,
• razvojne in strokovne naloge v športu,
• upravljanje športa,
• okvirna merila za finančno ovrednotenje.
 
Pri snovanju nove strategije slovenskega športa predstavlja vodilo vizija, da mora šport ostati pomemben del kulture našega naroda, za posameznika pa postati in ostati nujen del zdravega življenjskega sloga in pozitivne življenjske naravnanosti.
 
Zaradi več znanstveno dokazanih pozitivnih učinkov na posameznika in družbo je javni interes Republike Slovenije, da se njeni prebivalci več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom. Skladno s poslanstvom in vizijo so temeljni cilji nacionalnega programa športa do leta 2023: 
 
1. povečati delež športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije na 70%;
2. v skupnem deležu športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije povečati delež redno športno dejavnih odraslih prebivalcev Slovenije za 5 odstotnih točk;
3. povečati delež športno dejavnih prebivalcev v strokovno vodenih programih za 3 odstotne točke; 
4. povečati število športnikov v tekmovalnih sistemih za 3%;
5. obdržati število vrhunskih športnikov;
6. povečati prepoznavnost športa kot pomembnega družbenega podsistema.
 
Posveta sta se udeležila tudi predstavnika Sindikata športnikov Slovenije, ki sta po predstavitvi predloga Nacionalnega programa športa 2014-2023 poudarila kar nekaj točk nestrinjanja s predstavljeno vsebino. Predsednik SŠS, Dejan Stefanović je sprva izrazil začudenje, da k pripravi takšnega dokumenta, niso bili povabljeni športniki oziroma njihovi predstavniki. Zatem je izpostavil nekaj področij predloga NPŠ, ki so bila pripravljena pomanjkljivo oziroma ne peljejo k sistematičnemu reševanju neurejenih razmer na področju športa v R Sloveniji.
 
Eno takšnih področij je sistemsko še vedno neurejen in v programu neomenjen visokošolski (univerzitetni) študij na daljavo za športnike, kjer SŠS preko projekta Evropske komisije, na Danskem izobražuje že trideset profesionalnih (vrhunskih) športnikov. Prav tako se vsebina besedila ne dotika urejevanja ali izboljšanje statusa profesionalnih športnikov v R Sloveniji, katerih socialna varnost je vedno bolj ogrožena, predvsem ko govorimo o obdobju po končani športni karieri;  odpira vrsto vprašanj v povezavi s smiselnostjo vzpostavitve t.i. Varuha za pravice športnikov; ne predlaga sistemskih rešitev vedno bolj prisotnega problema plačilne nediscipline športnih društev, predvsem v ekipnih športnih panogah; itn .
 
V.d. direktorja Direktorata za šport, dr. Edvard Kolar na komentarje in pripombe predsednika SŠS ni odgovoril, je pa javno povedal, da bo o pripombah obvestil Strokovni svet vlade RS za šport in povabil predstavnike SŠS na sejo le tega, kjer bo priložnost za bolj podrobno in strokovno razpravo o pereči problematiki.