V okviru 212. seje Ekonomsko-socialnega sveta RS, na Brdu pri Kranju, ki so se je udeležili tudi predstavniki ZSSS (mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS; Milan Utroša, sekretar ZSSS; Andrej Zorko, izvršni sekretar predsedstva ZSSS; Drago Ščernjavič, sekretar Sindikata državnih organov Slovenije; Ladi Rožič, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije; Dejan Stefanovič, predsednik SŠS; Marko Levovnik, svetovalec v SŠS), so predstavniki Vlade RS in Urada za makro-ekonomske raziskave, predstavili izhodišča Socialnega sporazuma 2012-2017.
Predsednik Vlade RS, Janez Janša, je socialnim partnerjem in članom Ekonomsko-socialnega sveta na seji predstavil izhodišča za socialni sporazum 2012-2017 ter predlog terminskega načrta njegovega oblikovanja. Želja predsednika vlade je, da bi bil sporazum sklenjen do 20. junija 2012. Po njegovih besedah je cilj vlade, da Slovenija v petih letih postane povprečno razvita članica EU-ja. Dodal je, da se želijo pogajanj lotiti nekoliko drugače kot doslej ter v pripravo izhodišč vključiti vse socialne partnerje. Tako imajo sedaj predstavniki delodajalcev in sindikatov sedem dni časa, da podajo pisne pripombe na vladna izhodišča in štirinajst dni časa za uskladitev le teh. Nato bo sledil začetek pogajanj o vsebini novega sporazuma.
V okviru predloga sprememb na izhodišča Socialnega sporazuma 2012-2017, ki jih je pripravila ZSSS je na pobudo SŠS, vključeno tudi področje športa. V omenjenem dokumentu so zahteve športnikov zapisane v okviru realizacije projekta Zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov (ZPZPŠ), in sicer: omogočiti športniku varčevanje dela prihodkov v času aktivne športne poti, po koncu le te pa postopno črpanje prihrankov iz sklada, s čimer bi bil dosežen lažji prehod na novo poklicno pot; zaščititi športnika pred prekomerno porabo njegovih prihodkov, v času aktivne športne kariere in izpadom dohodkov po njenem koncu; razpršitev diskriminatorne davčne obremenitve prhodkov športnikov v Sloveniji, ki so v kratki športni karieri večinoma vedno v najvišjem dohodninskem razredu; preprečevanje bega vrhunskih slovenskih športnikov v davčno ugodnejša okolja.
Poleg področja socialne varnosti po končani športni karieri, je za športnike izrednega pomena tudi področje izobraževanja, ki ga prav tako zajemajo izhodišča Socialnega sporazuma. Zaradi specifičnosti družbene skupine, mora biti sistem izobraževanja prilagodljiv in karseda fleksibilen, saj le tako lahko omogoči športniku nemoteno opravljanje študijskih obveznosti. Prav iz tega razloga bo SŠS podal dodatno pobudo, za vključitev vsebinskega predloga v Socialni sporazum, o nujnosti implementacije univerzitetnega študija na daljavo za športnike, kot sistemske rešitve na področju izobraževanja.
