Pravica do brezplačnega preventivnega zdravstvenega pregleda športnikov je že nekaj let zakonsko določena, a v praksi večina specialistov MDPŠ na področju izvajanja preventivnih pregledov športnikov, zaradi svojega statusa (v primeru zasebnih izvajalcev) in nespodbudnih finančnih pogojev države (v primeru javnih zdravstvenih zavodov in zasebnikov) ne more ali ne želi  podpisati pogodbe z ZZZS za opravljanje pregledov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po decemberskem srečanju predstavnikov Sindikata športnikov Slovenije na Ministrstvu za zdravje ter posredovanju pri pristojni ministrici v maju, na temo neurejene dostopnosti brezplačnih preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike, po katerem je sindikat izrazil zadovoljstvo s prizadevanji ministrstva, je bil v preteklih tednih na tem področju dosežen še dodaten napredek. Število izvajalcev brezplačnih preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike se je namreč povečalo iz dvanajst na šestnajst. Takšna odločitev specialistov je sicer dobrodošla, a še vedno je njihovo število mnogo premajhno, da bi dosegli zadostno raven dostopnosti vsem upravičenim registriranim športnikom.

Spremembam deloma sledijo tudi nacionalne panožne športne zveze (NPŠZ), na primer Nogometna zveza Slovenije, ki je z zadnjo okrožnico izvedbo pregledov omogoča kadarkoli tekom koledarskega leta, ob tem pa upoštevala vse spremembe evropske zakonodaje o vzpostavitvi zdravstvenega podatkovnega prostora (EHDS) in posledično možnost elektronskega izdajanja spričeval.

Ob tem pa moramo žal posebej izpostaviti negativno prakso, ki jo izvaja Medobčinska nogometna zveza Ljubljana s predsednikom Gvidom Mravljakom na čelu, ki kar kliče po razcvetu koruptivnih dejanj. V nasprotju z zakonodajo na področju športa in pravili lastne krovne organizacije, le ta s svojimi internimi pravili nalaga društvom opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov mladih športnikov do 12 leta starosti, ne da bi preverila ali za to sploh obstajajo kakršni koli pogoji in strokovni standardi pregledov.
 
V skladu s Splošnim aktom o evidenci registriranih in kategoriziranih športnikov, je namreč poleg protidopinškega e-izobraževanja ALPHA, zahtevan tudi opravljen predhodni ali obdobni zdravstveni pregled, v skladu s pravili posamezne NPŠZ ali ŠIS-SPK in v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, a le za športnike starejše od 14. let. V praksi ZZZS krije stroške pregleda za športnike, ki so starejši od 12 let, a le ko je za te možna registracija. Če smo še bolj natančni, zakon omenja, da je možna registracija že pri 10 letu, če OKS-ZŠZ to dovoljuje. Takšna registracija sicer že možna v panogah, kjer obstajajo tekmovanja (svetovna prvenstva in olimpijske igre) za mlajše športnike od 18 let (gimnastika, lokostrelstvo, drsanje, kolesarjenje, hokej, itn).
 
 Sindikat športnikov Slovenije skrbno spremlja spremembe, zato sta njegova predstavnika pred dnevi opravila sestanek na Inštitutu za šport, Fakultete za šport, Univerze v Ljubljani, natančneje z nosilcem dejavnosti ambulante za medicino športa, Matejem Kokaljem Kokotom, dr.med. specialistom MDPŠ. Omenjena ambulanta je pred približno tremi tedni začela s sistemskim opravljanjem preventivnih pregledov za športnike in želi biti v prihodnosti zgled ostalim izvajalcem. Število pregledov, ki jih novoustanovljeni center lahko opravi je še vedno zanemarljivo majhno v primerjavi s številom upravičencev, ki bi pregled morali opraviti, a pri Inštitutu že imajo ideje, kako trenutno stanje izboljšati.

Da pa v praksi še zdaleč ni vse tako urejeno kot bi moralo biti, pa Matej Kokalj Kokot izpostavlja tri glavne pomanjkljivosti obstoječega sistema.  Kot prvo navaja, da imajo izvajalci velike težave pri preverjanju upravičenosti do plačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), saj se, pred izvedbo pregleda za vsakega posameznega športnika, zahteva: preverba veljavnosti statusa registracije/kategorizacije; preverba dejstva, da je panoga za katero se opravlja pregled na seznamu panog s povečanimi telesnimi obremenitvami; veljavnosti ZZZS zavarovanja; preverjanje datuma zadnjega preventivnega pregleda športnika (registriranim pripadajo samo na vsaki 2 leti; edini način, da izvajalec to preveri je, da brska po elektronskih evidencvah in tam objavljenih izvidih, a pogosto nima nobene možnosti, kako sploh pridobiti datum zadnjega pregleda) in preverjanje  letnika šolanja mladega športnika, saj ZZZS ne priznava plačila pregleda v razredih, ko so v šoli opravili preventivni pregled pri pediatru oziroma šolskem zdravniku (splošna preventiva in cepljenja). Te postopke mora izvajalec opraviti za vsak pregled. Vse omenjene evidence se namreč vodijo ločeno in so med seboj nepovezane.

Kot drugo težavo Kokalj Kokot omenja vrednotenje programov, ki je prenizko za obseg, ki je sprejet znotraj stroke po državah EU. Obremenitvena testiranja so ustrezno ovrednotena (vendar so indicirana v manj kot 5% primerov), sam preventivni pregled pa komaj pokrije stroške dela, če je oseba zdrava. Takoj ko ima športnik težave, laboratorij zadeve potisne krepko v minus saj ZZZS ne plačuje ločeno zaračunljivega materiala. Če gre na primer športnik k osebnemu zdravniku, ker je imel stresni zlom, bo tam v primeru suma na pomanjkanje vitamina D, ZZZS to priznal kot ločeno zaračunljiv strošek, na Medicini dela, prometa in športa pa morajo to pokrivati izvajalci sami. Če nek izvajalec dela dobro, se zelo hitro zgodi, da postane dežurni izvajalec za najtežje primere, ki pa ga počasi ampak zanesljivo bankrotirajo.

Kot zadnjo težavo omenja odsotnost elektronskih poti, čeprav obstajajo elektronske rešitve oz. je tudi NIJZ/MZ kot skrbnik elektronskih baz podatkov (CRPP) pripravljen na razvoj takšnih storitev, klubi/NPŠZ  zavračajo njihovo uporabo in tako naročila ter izdaja spričeval še vedno poteka preko staršev / športnikov, čeprav bi lahko izvajalci spričevala pošiljali ali neposredno klubom, ali še bolje neposredno NPŠZ. Zveze bi tako imele ne samo ažuren seznam članov, ampak tudi avtomatski pregled nad tem kdo je opravil preventivne preglede in kdo ne, zmanjšala pa bi se tudi kultura protizakonitega podpisovanja spričeval po slačilnicah.