Naj spomnimo, da sta v začetku leta Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ustanovili delovno skupino, s katero je bil prvič uradno vzspostavljen socialni dialog na področju športa in katere namen je bil obravnava vsebin za sistemsko izboljšanje položaja delojemalcev (športnikov) v športu. V mesecu maju se je zaključilo tretje, zadnje, srečanje omenjene delovne skupine, zaključki in predlogi pa bodo predstavljeni vodstvom obeh ministrstev.
Sindikat športnikov Slovenije je na zadnjem srečanju predstavil predlog sistemskih sprememb slovenskega poklicnega športa, ki ga povzema po primerjalno pravni ureditvi športa v Belgiji. Naj sprva omenimo, da so slovenski poklicni športniki v kolektivnih športih, kjer so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, v prekarnih razmerjih s statusom poklicnih športnikov ter s tem odgovorni za plačilo vseh dajatev tudi v primeru neizpolnitve obveznosti s strani klubov. S spregledom teh dejstev, država vseskozi jasno izkazuje politično voljo po bistveno blažji davčni obravnavi v športu. V zadnjem obdobju je žal država vse samozaposlene z višjimi dohodki obremenila s 30 % večjo obdavčitvijo. Posamezne izjeme za športnike glede obdavčitve znotraj kategorije samozaposlenih pa so se izkazale za neuresničljive.
V Belgiji, ki jo je SŠS vzel kot primer dobre prakse in države, kjer so s posebnimi ugodnostmi v športu omogočili stimulativno in konkurenčlno delovno okolje, klubi za zaposlene športnike plačujejo prispevke v celoti le do zneska 2.474,22 EUR, nad tem pa znižano za 60 %. Do leta 2022 obdavčitve nad tem zneskom ni bilo. Iz te obdavčitve je mesečno dodatno izvzet znesek 281,73 EUR za športnike med 19 in 23 letom in za mlajše 137,81 EUR. Za športnike do 23 leta in do zneska 23.000 EUR letno, znaša dohodnina 16,5 %. Klubi za športnike plačujejo le 25 % akontacije dohodnine (do leta 2022 samo 20 %). Za zaposlene športnike, ki so starejši od 26 let pa morajo klubi 50 % od zadržane dohodnine, nameniti za razvoj igralcev mlajših od 23 let.
V praksi to pomeni, da je razlika med neto izplačilom plače in ti. bruto bruto plačo približno 1 : 1.5 za najvišja izplačila plač.
Pri pristojnih ministrstvih v Republiki Sloveniji že obstaja konsenz, da morajo imeti vsi športniki in trenerji v razmerjih s klubi oziroma športnimi zvezami, kjer so izpolnjeni vsi elementi za sklenitev delovnih razmerij, sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ostali športniki lahko tudi po mnenju SŠS zadržijo status poklicnih športnikov. Predlaga se, da se za plačilo prispevkov in dohodnine za športnike, trenerje in njihove delodajalce, klube in športne zveze, sočasno s prehodom na delovna razmerja predvidi posebne davčne izjeme, podobne tistim v Belgiji. Sindikat v tem obdobju predlaga tudi poostren nadzor Inšpektorata za delo RS.
Ob uveljavitvi predlaganih ukrepov, bi bile potrebne spremembe spornih 59. in 60. člena Zakona o športu (ZŠpo-1) in sicer v smeri upoštevanja navedenih izjem od Zakona o delovnih razmerjih s sklenjeno veljavno kolektivno pogodbo, kjer se sporazumno določi pravno zavezujoč okvir predpisov ter odnosov v poklicnem športu. S tem bi v okvirih socialnega dialoga na zakonit način lahko: zaščitili premoženjske in druge interese športnikov in klubov pri odškodninah znotraj transfernih sistemov v športu; določili sistem nagrad in sankcij; dogovorili štipendijske pogodbe; predvideli nadomestila za vzgojo; ustanovili garancijske sklade in delili solidarnostna sredstva ter uredili provizije za agente in celo sistematizirali protidopniške ukrepe, itd.
Sindikat športnikov Slovenije je prav tako predlagal, da se dopolni in ponovno sprejme Zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov (Ur. list RS, št. 82/15), katerega pripravo so financirali slovenski športniki in mu jasno izrekli vso podporo. Spremembe vsebine zakona se predvidi v obliki prostovoljnih vlaganj za zaposlene športnike in trenerje ter poklicne športnike in strokovne delavce v športu za preusmeritev po športni upokojitvi oziroma zagotovi sredstva za dostojno življenje. Ker gre za spremembo in prostovoljno vlaganje sredstev v sklad, se vlaganje le teh dopusti tudi v druge sklade v Sloveniji ali tujini.
Sindikat pa pri svojih predlogih in pobudah ni pozabil tudi na vidik optimizacije delovanja športnih društev, kjer na pa podlagi že obravnavanih predlogov izpostavil oprostitev obdavčitve sponzorskih dohodkov za krovni športni organizaciji in Nacionalne panožne športne zveze po Zakonu o športu ter davčne olajšave za vlaganja v sponzorstvo v višini 2-kratnika zneska, ki predstavlja vlaganje v sponzorstva - povišanje obstoječe olajšave za donacije iz doslej 0,3 % obdavčljivih prihodkov davčnega zavezanca na 5 % obdavčljivih prihodkov od prodaje.
Celoten dokument (predlog sistemskih sprememb slovenskega poklicnega športa) si lahko ogledate tukaj.
