Sindikat športnikov Slovenije (SŠS) nasprotuje diskriminatorni ureditvi zaposlovanja v športu, ki ga v noveli zakona o športu predvideva ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Predvidena posebna ureditev dela v športu pomeni nadaljnjo erozijo in kršitev načel delovnega prava, v boju proti kateri se je SŠS pridružila ZSSS s svojimi sindikati dejavnosti in tudi mednarodne sindikalne organizacije.
 

---

Podpore sindikalnih organizacij
Predsedstvo ZSSS nasprotuje predlogu, da bi lahko v športu kljub obstoju elementov delovnega razmerja delo opravljali v drugih, atipičnih ali prekarnih oblikah dela, saj gre za »nevarni precedens«, ki nasprotuje tudi načrtom ministrstva za delo glede zmanjšanja števila prekarnih oziroma atipičnih oblik dela pri nas. Predsednik ZSSS je MIZŠ še pozval k socialnemu dialogu in vpeljavi morebitnih rešitev s področja delovnih razmerij v dogovoru s sindikati.
Podobne izjave protesta so na MIZŠ prispele še iz svetovnega združenja sindikatov na področju športa UNI World Athletes, evropskega združenja sindikatov na področju športa EU Athletes in svetovnega združenja nogometnih sindikatov FIFPro. Športni delavci so delavci, ki delajo še pod strožjim nadzorom delodajalca od drugih skupin delavcev in se še težje preživljajo v svetu dela, zato jih mora zakon ščititi, omogočiti pa je treba tudi kolektivna pogajanja. Predlog MIZŠ pa nasprotno profesionalnim športnikom odvzema delovnopravno zaščito in dodatno spodbuja izkoriščanje njihovega dela. Opozorili so še na mednarodne zaveze Slovenije, ki jih tak predlog MIZŠ ogroža, in ga bodo, če bo sprejet, obravnavali na ustreznih mednarodnih ravneh.

---

Kot je prejšnji teden pokazal posvet MIZŠ glede »zakonske ureditve posebnosti opravljanja dela v športu«, iščejo pripravljavci zakona v direktoratu za šport pot, da bi delodajalcem v športu omogočili nadaljnje angažiranje športnikov in drugih športnih delavcev na od pogodbe o zaposlitvi drugačnih temeljih, čeprav ima opravljeno delo polno očitnih elementov delovnega razmerja, in vzpostavitev statusa ekonomsko odvisne osebe. Hkrati pa bi radi tudi ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi uzakonili vrsto izjem od običajnega delovnega prava (glede pogojev in omejitev razmerja za določen čas, odmorov in počitkov ter delovnega časa, plačila za delo, disciplinske odgovornosti in prenehanja pogodbe).

SŠS vsemu temu odločno nasprotuje, čeprav so prisotni predstavniki športnih panog oziroma zvez poudarjali, da želijo zaposlovati, tako športnike, kot administrativne in tehnične delavce, vendar tega ne bodo mogli finančno oziroma ekonomsko preživeti, tudi zaradi dokaj nesprejemljivih nepravilnosti pri nekaterih. Skupaj z uradniki MIZŠ so pozival k prožnosti na tem področju. Povedno je, da se posveta niso udeležili predstavniki »vrhovne« delodajalske organizacije na področju športa – Olimpijskega komiteja Slovenije, zgovoren pa je tudi užaljeni odhod predstavnika Nogometne zveze Slovenije, ko so iz drugih športnih zvez začeli leteti očitki na nogometni kriminal in mafijo v nogometu.

Bolj tehtni pozivi so se nanašali na predhodno ureditev profesionalnega in amaterskega športa, zagotovitev sredstev za vse, ki se ukvarjajo s športom (tistim, ki so taki dejavnosti bolj predani, omogočiti izdatnejše materialne pogoje, drugim pa druge oblike nadomestil), upoštevanje pravnega, ekonomskega ter kulturnega konteksta in režimov, uporabo že vzpostavljenega premostitvenega zavarovanja za poklicne športnike in še zlasti iskanje rešitev v socialnem dialogu. (Povzeto po: Delavska enotnost, št. 22, 9. 6. 2016).