Športna društva so se znašla v težavah, brez posredovanja države pa ne bodo preživela. "Izplačila v športnih klubih niso le neredna, temveč v nekaterih primerih dejansko klubska vodstva ne vidijo načina, kako poplačati obveznosti do igralcev. Dejansko smo soočeni s krizo, ki jo v Sloveniji še nismo poznali," je opozoril Stefanovič.
Primerov ne zmanjka. V prvi državni nogometni ligi so "dobri primeri" takšnega stanja nogometni klubi Drava, Gorica, Interblock, Mura, Primorje, kjer ima klub podpisane pogodbe s sponzorji in zagotovljen proračun, a sponzorji svojih pogodb ne izvršujejo, zato v Primorju ne morejo zagotoviti igralcem nobenega plačila oziroma igralcem plačujejo akontacije v višini od 100 do 150 evrov.
"Naši člani v določenih primerih nimajo niti za bencin, da bi se lahko pripeljali na treninge," opozarja Stefanovič. Enake razmere so tudi v rokometu. Na pozitivni ničli je le rokometni klub Celje. Vsako leto v rokometu izgubimo eno moštvo v prvi ligi, nadaljuje z opisom katastrofalnega stanja prvi mož sindikata športnikov. Če se ne bo hitro našla sistemska rešitev, bo ob takšnih pogojih profesionalni šport v naši državi kratkega veka. Stefanović je ob tem razočaran nad neaktivnostjo vlade ter resornega ministrstva za šolstvo in šport. Medtem ko so v individualnih športih - posamezni športniki so zaposleni na ministrstvih ter dobivajo sredstva Fundacije za šport in Olimpijskega komiteja Slovenije - znali poskrbeti zase, pa so kolege v kolektivnih športih povsem pustili na cedilu, opozarja Stefanović. V kolektivnih športih so namreč vezani v celoti na prihodke sponzorjev oz. neposredno na gospodarstvo ter prepuščeni na milost in nemilost trgu.
"Država kolektivnim športom, z izjemo investicije v infrastrukturo, ne zagotavlja ničesar," poudarja Stefanovič. "Zdajšnji sistem financiranja je po njegovem mnenju zastavljen povsem napačno. Športniki v kolektivnih športih zato zahtevamo enak položaj kot kulturni delavci v javnih zavodih, ki so financirani iz proračuna ter terjamo, da nam država zagotovi primerljiva sredstva kot javnim zavodom v kulturi," je dodal.
"Športnik, ki je vpisan v razvid poklicnih športnikov, mora odvajati mesečne prispevke, če je zavezanec za DDV, tudi DDV. Kaj storiti, če tak igralec tri ali štiri mesece ne prejema svojih prihodkov in nima prihrankov? Prihaja do davčnih izvršb, do obiskov inšpektorjev na domu, prisilnih izterjav. Ne morem povedati, kako pogubno to vpliva na psiho športnikov," je stisko opisal predsednik sindikata. Namesto, da se ministrstvo gre gasilske akcije s podeljevanjem simboličnih nagrad individualnim športnikom, potrebujemo sistemske rešitve, ki bi šle v smeri financiranja profesionalnih športnih društev, je menil.
Stefanovič bo o postopkih prisilnih poravnav v športnih društvih 11. novembra opravil pogovor z ožjim vodstvom Nogometne zveze Slovenije, kateremu namerava predlagati tudi ustanovitev neodvisne arbitraže ter posebne komisije nogometašev in reprezentantov po nizozemskem modelu, ko ima takšna komisija pravico veta na izvolitev predsednika NZS in na vse predpise, ki posegajo v pravice nogometašev.
SŠS (STA)
Novice
< nazajŠportna sindikata opozorila na slabe razmere v Sloveniji
Datum: | 16.3.2010 |
Ostale novice
Sorodne novice
Nacionalne panožne športne zveze