Največje rezerve za povečanje proračunov profesionalnih športnih kolektivov se skrivajo v financiranju iz državne blagajne ter predvsem pri sofinanciranju lokalne skupnosti.

Ni skrivnost, da slovenske občine po pravilu ne prispevajo za delovanje športnih društev kot so Olimpija, Celje ali Maribor, medtem ko mestna občina Zagreb za NK Dinamo primakne več kot 5.500.000 evrov na leto.

Podobnih zgledov iz Francije, Nemčije, Španije, če naštejemo le nekaj držav EU, je ogromno, vprašajte le našega priznanega trenerja Prašnikarja v Cottbusu, ki mu je regija pred kratkim priskočila na pomoč z dodatnim miljonom evrov.

Najbolj v nebo vpijoča pa je v Sloveniji prav primerjava z delavci v kulturi, ki so s strani države in lokalne skupnosti glede na športnike pri svojem delu več kot le privilegirani, čeprav je športnikova "življenska doba" skoraj vedno omejena na največ 10 do 15 let!

Iz pripete raziskave se vsak lahko prepriča o tem, da smo športniki v Sloveniji v resnici drugorazredni državljani.

Raziskava...