Raziskava, s katero smo si želeli ustvariti sliko izobrazbene strukture, zainteresiranosti in študijske usmerjenosti športnikov, je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega tipa. Anketiranih je bilo 170 posameznikov, članov desetih športnih društev (klubov), ki so v sezoni 2009/2010 nastopali v prvi slovenski nogometni ligi. Vsebina anketnega vprašalnika je bila prilagojena mednarodni raziskavi, ki je potekala pod pokroviteljstvom svetovne zveze nogometnih sindikatov FIFPro. Kljub temu so nam rezultati ankete prinesli informacije, ki smo jih pred analizo potrebovali oziroma pričakovali.

Potrebno je dodati, da smo poleg raziskave opravili tudi vrsto ustnih razgovorov s športniki, ki prihajajo iz drugih športnih panog. Tudi ti so pokazali velik interes in zanimanje za projekt študija na daljavo, hkrati pa se njihova mnenja in odgovori niso dosti razlikovala od rezultatov, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika.

Starostna struktura anketirancev:
4.1% anketirancev je bilo starih med 15 in 18 let; 42,9% med 19 in 22 let; 29.4% med 23 in 26 let; 14.7% med 27 in 30 let; 5.3% med 31 in 34 let ter 3.5% starejših od 35 let.

Stopnja izobrazbe anketirancev:
1.2 % anketirancev je končalo 7 razredov osnovne šole; 16.4% je uspešno zaključilo osnovno šolo; 7.6% ima nižjo poklicno izobrazbo; 28.7% jih ima srednjo poklicno izobrazbo; 41.5% ima srednjo strokovno izobrazbo ali srednjo splošno izobrazbo – gimnazija; 0.6% ima višješolsko izobrazbo in 2.3% visokošolsko izobrazbo.

Zainteresiranost anketirancev za vključitev v projekt študija na daljavo:
Na vprašanje »ali bi bili zainteresirani študirati s pomočjo spletnih orodij (ali bi se vključili v projekt študija na daljavo)?« je 79.4% anketirancev odgovorilo z DA, 20.6% pa z NE.

Plačilo šolnine:
Kljub temu, da so prihodki anketiranih posameznikov sorazmerno nizki, so le-ti pokazali tolikšno stopnjo interesa in volje, da jih je 65.3% odgovorilo pritrdilno oz. so pripravljeni za šolanje plačati šolnino, 34.7% pa šolnine ne želijo plačati.

Višina šolnine:
Izmed 65.3% anketirancev, ki so odgovorili, da so za šolanje pripravljeni plačati šolnino je 60.0% tistih, ki bi plačali do 1000 EUR / študijsko leto, 32.7% takšnih, ki bi prispevali od 1000 do 2500 EUR, 0.9% pa od 2500-5000 EUR. Nekaj anketirancev na vprašanje ni odgovorilo ali pa je plačilo šolnine pogojevalo s finančnim stanjem v določenem obdobju.

Čas za študij:
Na vprašanje »Koliko ur tedensko ste pripravljeni porabiti za študij (učenje)?«, je 24.5% anketirancev odgovorilo z »manj kot 5«; 41.9% jih je odgovorilo »približno 10«; 20% z »približno 15«; 4,5% z »približno 20«; 1.3% z »približno 25«; 2.6% z »več kot 30« in 5.2% z »drugo«.

Izobrazbena stopnja študija:
Na vprašanje »Katera izobrazbena stopnja študija/učenja na daljavo bi bila za vas zanimiva je 11.7% anketirancev odločilo za srednješolsko (poklicno) izobrazbo; 43.3% za visokošolski strokovni študij; 24.6% za univerzitetne programe (1. bolonjska stopnja); 7.6% za magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) in 8.8% za nobeno od teh.

Predmetna področja:
Na vprašanje »Katera predmetna področja pri študiju na daljavo bi bila za vas zanimiva?«, se je 53.2% anketirancev odločilo za šport; 18.7% za podjetništvo (poslovanje); 19.9% za trženje (marketing); 32.2% za vodenje podjetij (menedžment), 6.4% za področje informacijsko-komunikacijske tehnologije in 4.1% za »drugo«.

Jezik študija:
Na vprašanje »Ali lahko predavanja pri študiju na daljavo potekajo v angleškem jeziku?« se je 28.8% anketirancev opredelilo za odgovor DA; 59.6% ji je odgovorilo z »DA, ampak bi se raje odločil za slovenski jezik; 11.5% pa jih je odgovorilo z NE.

Študij na mednarodni ali lokalni ravni:
Na vprašanje »Ali bi se raje odločili za študij na mednarodni ravni ali na lokalni ravni (znotraj R Slovenije)?« se je 34.4% anketirancev opredelilo za mednarodno raven; 64.9 za lokalno raven in 0.6% za »drugo«.

Analiza in izsledki anketnega vprašalnika so pokazali, da med športniki obstaja velik interes po uporabi modernejših prijemov na področju izobraževanja. Vzpodbudno je dejstvo, da je bila večina anketirancev starih med 19. in 26. letom, kar pomeni da predstavljajo generacije za katere velja, da so primerne za vpis na tovrsten način študija. Prav tako tudi ostali kazalniki govorijo v prid izvedbi študija na daljavo, saj so anketiranci pripravljeni posvetiti kar nekaj svojega prostega časa študiju in učenju, predvsem pa jih zanimajo študijski programi na visokošolskem nivoju. Posledično izobrazbeni strukturi anketirancev, zna angleški jezik med samim študijem predstavljati kar veliko oviro, zato je smotrno razmišljati o uvedbi izključno slovenskega paketa študija, z vključenimi primernimi programskimi vsebinami – tujimi jeziki in ostalimi strokovnimi predmetnimi področji, za katere so anketiranci pokazali poseben interes (šport, podjetništvo, marketing (trženje), menedžment (vodenje)).