Novice
< nazajSistemska ureditev izvajanja brezplačnih preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike je nujna
Datum: | 23.10.2024 |
Pravica do brezplačnega preventivnega zdravstvenega pregleda športnikov je že nekaj let zakonsko določena, a v praksi večina specialistov ne more dobiti koncesije za opravljanje pregledov. To je razlog, da imamo v Sloveniji le 13 pooblaščenih izvajalcev za te preglede. Športniki ali njihovi starši morajo tako preglede v večini primerih plačevati sami, saj klubi od mladih športnikov, ne glede na sistemsko neurejenost, zahtevajo potrdila specialistov medicine športa.
Pravice do brezplačnega preventivnega in obdobnega zdravniškega pregleda športnikov, ki jo daje Zakon o zdravstvenem varstrvu in zdravstvenem zavarovanju (23. člen) in podrobneje ureja Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih športnikov, ti v Sloveniji nikakor ne morejo uveljaviti, saj v praksi ni mogoče dobiti termina pri izbranih izvajalcih. Če ocenimo, da je le v Ljubljani in okolici do pregleda upravičenih več deset tisoč športnikov ter da je letna zmogljivost (trenutno) dveh izvajalcev približno tisoč pregledov, vidimo, da pravico dejansko lahko izkoristi le procent ali dva športnikov.
Športne zveze in društva zato na pleča staršev športnikov, ki so tako ali drugače z naskokom največji podporni steber športa v Sloveniji, prenašajo celotno breme stroškov pregledov. Potrebno je omeniti, da so zaradi urnikov tekmovanj velikokrat v stiski tudi klubi, saj športniki brez pregledov ne pridobijo pravice do nastopov. »Rešitev« so tako našli v obliki množičnih pregledov v pisarnah svojih klubov ali mobilnih zdravstvenih enotah, kjer osebe brez zdravniških licenc in v neprimernih razmerah opravljajo preglede »na črno«.
V praksi torej trčimo na več problemov. Prvi je absolutno premajhno število izvajalcev, kar je posledica dejstva, da izvajanje medicine prometa, dela in športa ni javna služba, zaradi česar je dejansko število izvajalcev od skupno 138 v Sloveniji omejeno na le nekaj tistih, ki delujejo v okviru javnih zdravstvenih zavodov oziroma imajo podeljeno neko drugo koncesijo ter imajo v ordinaciji zaposlenega specialista področja medicine športa. Leta 2020 je sicer Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podala apel Vladi RS, da se vzpostavi javna zdravstvena mreža izvajalcev medicine prometa, dela in športa, ki zdaj v večini deluje v zasebnem sektorju, a do danes ni opaziti sprememb. Prav tako je znesek, ki ga za opravljen pregled v okviru ambulant s koncesijo povrne ZZZS, v višini 57 EUR, bistveno prenizek, kar odvrača potencialne izvajalce. Tudi starostna meja 12. let, ki prvotno izhaja iz opredelitve registriranega športnika v Zakonu o športu, zagovoto ni primerna v športih, kjer so obremenitve enake, kot pri starejših otrokih.
Več o vsebinah si lahko ogledate v prispevku TV Slovenije, v oddaji Tednik (21. 10. 2024).
Pravice do brezplačnega preventivnega in obdobnega zdravniškega pregleda športnikov, ki jo daje Zakon o zdravstvenem varstrvu in zdravstvenem zavarovanju (23. člen) in podrobneje ureja Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih športnikov, ti v Sloveniji nikakor ne morejo uveljaviti, saj v praksi ni mogoče dobiti termina pri izbranih izvajalcih. Če ocenimo, da je le v Ljubljani in okolici do pregleda upravičenih več deset tisoč športnikov ter da je letna zmogljivost (trenutno) dveh izvajalcev približno tisoč pregledov, vidimo, da pravico dejansko lahko izkoristi le procent ali dva športnikov.
Športne zveze in društva zato na pleča staršev športnikov, ki so tako ali drugače z naskokom največji podporni steber športa v Sloveniji, prenašajo celotno breme stroškov pregledov. Potrebno je omeniti, da so zaradi urnikov tekmovanj velikokrat v stiski tudi klubi, saj športniki brez pregledov ne pridobijo pravice do nastopov. »Rešitev« so tako našli v obliki množičnih pregledov v pisarnah svojih klubov ali mobilnih zdravstvenih enotah, kjer osebe brez zdravniških licenc in v neprimernih razmerah opravljajo preglede »na črno«.
V praksi torej trčimo na več problemov. Prvi je absolutno premajhno število izvajalcev, kar je posledica dejstva, da izvajanje medicine prometa, dela in športa ni javna služba, zaradi česar je dejansko število izvajalcev od skupno 138 v Sloveniji omejeno na le nekaj tistih, ki delujejo v okviru javnih zdravstvenih zavodov oziroma imajo podeljeno neko drugo koncesijo ter imajo v ordinaciji zaposlenega specialista področja medicine športa. Leta 2020 je sicer Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podala apel Vladi RS, da se vzpostavi javna zdravstvena mreža izvajalcev medicine prometa, dela in športa, ki zdaj v večini deluje v zasebnem sektorju, a do danes ni opaziti sprememb. Prav tako je znesek, ki ga za opravljen pregled v okviru ambulant s koncesijo povrne ZZZS, v višini 57 EUR, bistveno prenizek, kar odvrača potencialne izvajalce. Tudi starostna meja 12. let, ki prvotno izhaja iz opredelitve registriranega športnika v Zakonu o športu, zagovoto ni primerna v športih, kjer so obremenitve enake, kot pri starejših otrokih.
Več o vsebinah si lahko ogledate v prispevku TV Slovenije, v oddaji Tednik (21. 10. 2024).
Ostale novice
Sorodne novice
Nacionalne panožne športne zveze