Novice
< nazajMnenje MIZŠ o vsebini 34. člena ZŠpo-1
Datum: | 29.8.2018 |
34. člen ZŠpo-1 tako kot pravilo določa, da ima vsak športnik pravico prestopiti v drugo športno organizacijo, kar pomeni, da se mu prestopanja ne sme omejevati s kakršnim koli nadomestilom ali odškodnino, razen v primeru, ki ga določa sam zakon – torej, če je športnik starejši od 15 let in ima s športno organizacijo sklenjeno pogodbo, na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji. Pri čemer zakon določa še dodatno omejitev, da športna organizacija ne sme zahtevati nadomestila, če so dejanski stroški, ki jih krije športnik za pripravo in tekmovanja v uradnih tekmovalnih sistemih, višji od plačila, ki ga prejme po pogodbi s športno organizacijo.
Iz obrazložitve 34. člena izhaja, da se urejanje morebitnih nadomestil ali odškodnin, povezanih s prestopom športnika, v osnovi prepušča avtonomnim pravilom športnih organizacij. Zaradi zaščite športnikov pa se želi obenem preprečiti, da bi športna organizacija za primer prestopa finančno zavezala športnika, ki še ni star 15 let ali športnika, ki od športne organizacije ne prejema plačila vsaj v višini bruto minimalne plače. Urejanje razmerij do športnikov v zvezi s prstopom v ostalem delu, kot tudi urejanje razmerij športnih organizacij med seboj, je prepuščeno prostemu urejanju pri čemer so seveda tudi športne organizacije zavezane spoštovati splošna pravna načela oziroma pravni red.
Iz prakse sodišča Evropske unije (primer Oliver Bernard) tako izhaja, da pogojevanje prestopa s plačilom nadomestila za vzgojo športnika, omejuje prosto gibanje delavcev, pri čemer je sistem tako imenovanih nadomestil za vzgojo in s tem omejitev prostega gibanja lahko dopusten, če je cilj omejitve legitimen (na primer spodbujanje zaposlovanja / profesionalnizacije in usposabljanja mladih športnikov). Se pravi v primeru, ko je proces vzgoje mladega športnika uspešno zaključen s podpisom profesionalne pogodbe.
Mnenje MIZŠ, o 34. členu Zakona o športu si lahko ogledate na tej povezavi.
Iz obrazložitve 34. člena izhaja, da se urejanje morebitnih nadomestil ali odškodnin, povezanih s prestopom športnika, v osnovi prepušča avtonomnim pravilom športnih organizacij. Zaradi zaščite športnikov pa se želi obenem preprečiti, da bi športna organizacija za primer prestopa finančno zavezala športnika, ki še ni star 15 let ali športnika, ki od športne organizacije ne prejema plačila vsaj v višini bruto minimalne plače. Urejanje razmerij do športnikov v zvezi s prstopom v ostalem delu, kot tudi urejanje razmerij športnih organizacij med seboj, je prepuščeno prostemu urejanju pri čemer so seveda tudi športne organizacije zavezane spoštovati splošna pravna načela oziroma pravni red.
Iz prakse sodišča Evropske unije (primer Oliver Bernard) tako izhaja, da pogojevanje prestopa s plačilom nadomestila za vzgojo športnika, omejuje prosto gibanje delavcev, pri čemer je sistem tako imenovanih nadomestil za vzgojo in s tem omejitev prostega gibanja lahko dopusten, če je cilj omejitve legitimen (na primer spodbujanje zaposlovanja / profesionalnizacije in usposabljanja mladih športnikov). Se pravi v primeru, ko je proces vzgoje mladega športnika uspešno zaključen s podpisom profesionalne pogodbe.
Mnenje MIZŠ, o 34. členu Zakona o športu si lahko ogledate na tej povezavi.
Ostale novice
Sorodne novice
Nacionalne panožne športne zveze